Ideja o muzeju zgodovine Frama se je porodila našemu društvu ob iskanju endogenih potencialov lokalne skupnosti in po snovanju idejnega projekta obnove stare Oljarne, ko je projekt podprla tudi Oljarna Fram.
Predlog o muzeju, ki smo ga poimenovali »Framsko – muzej o zgodovini Frama in okolice« bi bil lokacijsko vpet v del Muzeja oljarstva. Po obnovi stare zgradbe Oljarne Bezjak bo ostalo precej praznega prostora, ki bi ga pa lokalna skupnost zlahka »napolnila z vsebinami«.
Oljarna Fram se zaveda, da ne more dobiti nepovratnih sredstev za obnovo objekta, če ga ne „napolni“ v obsegu zneska kot je planiran za obnovo zgradbe z vsebinami, ki se bodo stalno izvajale v namensko obnovljeni zgradbi.
Vemo, da procesa proizvodnje bučnega olja in zgodovine oljarne brez delavcev in njihovega življenja v in izven oljarne ni (društva, zabava, običaji, šege, pesmi, govorica).
Čim več tega želimo prikazati v slikah in predmetih na stenah in v razstavnih vitrinah ob obnovljenih strojih in v posebni sobi. Za vse to pa potrebujemo prostor in idealno bi bilo, če bi ga imeli v prostorih obnovljene stare oljarne.
V muzeju bi mesto namenili tudi umetnostno-zgodovinski podobi kraja s zanimivim in pestrim srednjim vekom, kjer so se Framčani odlikovali po svoji bojevitosti in pogumu, nadalje z vlogo in pomenom cerkve in župnije v Framu, z t.i. »Napolenovo hišo«, kjer je bila od konca 18. stoletja postojanka in bi naj po ljudskem izročilu v njej prespal sam Napoleon.
Fram se lahko ponaša s številnimi posamezniki, ki so delovali v Framu ali pa ponesli njegovo ime širše: Oroslav Caf, dr. Pavel Turner, Josip Priol … združili bi jih v framski biografski leksikon.
Bogata gospodarska dejavnost s številnimi obrati od srede 19. stoletja dalje bi prav tako imela mesto v framskem muzeju, saj so številni gospodarski obrati zaznamovali življenje Framčanov.
Zgodovina šolstva v Framu pomeni pomemben segment framskega razvoja.
Bogato društveno življenje v 20. in 21. stoletju pa bi pomenilo povezavo preteklosti s sedanjostjo (šah, šport, kultura, gledališče …).
Danes so društvene zbirke in zgodovinski artefakti hranjeni v arhivih društev, podjetij. Enote kulturne dediščine in naravnih znamenitosti niso označeni na terenu in niso na razpolago javnosti.
V muzeju bi se predstavila posamezna društva (naštej!) od njihovega nastanka dalje. Vsako društvo bi imelo svoj prostor. Znani so uspehi framskih odbojkarjev, šahistov, prirejale so se gledališke igre, imeli smo smučarske skoke, živi šah, pestra zgodovina gasilskega društva, planinskega društva … Društveno življenje, ki je gonilo družbenega in družabnega življenja kraja in motor njegovega razvoja ter povezovanja ljudi, bi s svojimi zbirkami dajalo utrip muzeju, tako na klasičen način kot v virtualni obliki preko IT naprave v info točki. Ta del bi se povezoval tudi z unikatnimi framskimi prireditvami (Živi šah, smuk Areh-Fram, smučarski skoki …).
Odgovorna oseba: dr. Vlasta Stavbar
Predlagatelj: Društvo za razvoj Gremo naprej in Oljarna Fram
