Fram nazaduje in postaja spalno naselje.
Fram – izkustvena analiza stanja
Že več kot tri desetletje traja trend povečevanja števila prebivalcev, ki so si zgradili svoja prebivališča in živijo v Framu in v naseljih okoli Frama, imajo pa zaposlitve izven Frama, v Mariboru in Slovenski Bistrici. Zanje Fram pomeni le servisno lokacijo, kjer je cerkev, osnovna šola, vrtec, zdravnik in pošta. Odrasli novo naseljeni prebivalci se malo bolj intenzivno vključijo v kraj šele z vstopom otrok v šolo. Ni pa veliko možnosti, da bi gradili identiteto Framčana in soustvarjali kraj, če se ne aktivirajo v enem od številnih društev, kjer se družijo z “staroselci” in tudi z svojo aktivnostjo prispevajo k bogatejšem življenju kraja. Pravzaprav šele po vstopu v društvo zvedo, kakšna je zgodovina kraja, njegova bližnja preteklost in kaj je lahko potencial tega kraja.
Povečuje se brezposelnost aktivnega prebivalstva, ukinjajo se podjetja in sp in zmanjšuje se število delovnih mest v Framu. Ob tem se povečuje število starejših od 65 let napram mlajšim od 15 let, povečuje se stopnja izobrazbe prebivalstva in rastejo potrebe za servisiranjem starejših ter za organiziranje izvenšolskih dejavnosti mladine.
Spomeniško varstvene in tudi okoljske in prostorske omejitve otežujejo razvoj Frama. Fram pokriva 65% režima Natura2000 (gozd, težko dostopen teren, potoki, izviri vode) ter s tem povezane omejitve v razvoju (tudi priložnosti).
Razvojne omejitve so povzročile, da je bilo od nastanka občine Rače-Fram (leta 1994) politikom racionalneje in ceneje z razpoložljivimi javnimi sredstvi občine in EU razvijati javne storitve, infrastrukturo in stanovanjsko gradnjo v novem občinskem središču Rače, ob tem pa je Fram, nekdaj že tudi občina, z leti zgubil na pomenu in nekdanji veličini.
V Framu so se obnovile nekatere javne zgradbe, zgradil se je nov vrtec ter uredila športna in otroška igrišča. Od cca 550 otrok od 0 – 14 let jih je cca 450 otrok v vrtcu in Osnovni šoli. Vendar pa z obnovo zgradb in povečanjem javnega servisa prebivalcem razvojnega preboja nismo dosegli. V Framu ni večje trgovini niti kakršnegakoli gospodinjskega servisa in tudi ni večjih nočitvene zmogljivosti . Vse potrošniške dobrine in potrebe urejajo večinoma ob vračanju iz služb v Mariboru ali Slovenski Bistrici oz. v več supermarketih in trgovinah v občinskem središču Rače.
Okoli 600 starejših občanov nimajo na razpolago dnevnega prostora za druženje z starejšimi in mlajšimi. Starši z malimi otroki nimajo v samem kraju praktično nobene zaprte točke, kjer bi se lahko zbirali in igrali v izven šolskem času.
Med okoliškimi naselji in središčem občine, Račami ni organiziran javni prevoz. Med naselji v KS Fram in občinskim središčem ter med občinskim središčem in avtocesto je železniški prehod, kjer kolone vozil dnevno čakajo na prehod.
Zaustaviti trend nazadovanja Frama
V sedanjosti v Framu ni uspešnih podjetniških zgodb, ki bi »aktivirale, navdihnile« ljudi zato iskanje skritih potencialov iz zgodovine nekoč gospodarsko močnega, kulturno naprednega in športno uspešnega Frama.
Na preteklost tega izjemnega in samosvojega kraja in ljudi smo lahko sedanji Framčani ponosni in, če bomo poskrbeli z zapisano besedo in sliko, da se to védenje širi in ohrani, bodo ponosni tudi prihodnji framski rodovi.
Bogato zgodovino Frama želimo povezati s 140-letno oljarsko tradicijo, edinstvenost ohranjene stavbe in tehnične dediščine stare Oljarne Bezjak, ki bo predstavljena v Muzeju Oljarstva. Hkrati s predstavitvijo bogate tehnične dediščine bi v muzeju „v živo“ predstavili proces pridobivanja olja v stavbi, z opremo in strojih na vodni pogon, kot so to delali v 18. stoletju.
Vemo, da procesa proizvodnje bučnega olja in zgodovine oljarne brez delavcev in njihovega življenja v in izven oljarne ni (društva, zabava, običaji, šege, pesmi, govorica, ..). Čim več tega želimo prikazati v slikah in predmetih na stenah in v razstavnih vitrinah Muzeja Framsko, ob obnovljenih strojih in v posebni sobi, kar smo se društva z Oljarno Fram že dogovorila. Želimo vključiti Zlati studenec v scenarij Rimskih iger na Ptuju, s čimer se bo vsako leto izvedel v Framu pri Zlatem studencu protokol “daritve” Rimljanov iz Poetovie, ki se bodo s tem zahvalili bogovom in “varuhom Zlatega studenca” za celoletno dobavo pitne vode v 25 km oddaljeno Poetovio. Na podlagi zgodovinske povezanosti iz konca 16.stoletja gradu Rače in njegovega lastnika Ivana Erazma Tattenbacha ter pomembno hrvaško plemiško familijo Zrinski bomo skušali razviti dve turistični turi, v kateri bodo obiskovalci iz Hrvaške in Slovenije spoznali do sedaj neznano plat dogodkov v času “zarote Zrinski-Frankopan” ter spoznali vlogo našega grofa v tej zaroti zaradi katere je tudi zgubil glavo.
S projektom CLLD država omogoča ne le »odkritje« ampak tudi financiranje do sedaj skritih razvojnih projektov lokalnih akterjev. 29 lokalnih akterjev podpira »Novo zgodbo o Framu«. Z njo želimo zainteresirati podjetniško in potrošniško javnost, »nadeti« Framu novo podobo ter ga »oživeti« z novimi dejavnostmi občine, lokalnih akterjev in partnerjev in vpeljati Fram z novo zgodbo v razvojni zagon.