Statut

Statut Društva GREMO NAPREJ                                                                                                                                           

 

Na podlagi 9. člena Zakona o društvih (Ur.l.RS, št. 61/06, 58/2009) je ustanovni zbor Društva za razvoj GREMO NAPREJ, dne 22 .12.2010 sprejel sklep o ustanovitvi društva in naslednji statut:

 

Statut Društva za razvoj GREMO NAPREJ

 

1. Temeljna načela

      1.člen

 

Društvo za razvoj GREMO NAPREJ je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje fizičnih oseb in pravnih oseb, ki z ljubiteljskim delovanjem uresničujejo svoje interese na področju razvoja podeželja, izobraževanja,  kulture in športa, družbeno aktualnega osveščanja ter varstva okolja in narave ter s tem prispevajo k izboljševanju življenja v svojem ožjem, širšem ter mednarodnem okolju.

 

      2.Ime in sedež

      2.člen

 

Ime društva je Društvo za razvoj gremo naprej (v nadaljnjem besedilu: društvo) ter ima sedež v Framu, na naslovu Fram  47.

 

3. člen

 

Društvo ima svoj znak in posluje s štampiljko. Štampiljka društva je pravokotne  oblike. Osrednji simbol predstavlja stiliziran napis GREMO NAPREJ.  Pod napisom GREMO NAPREJ je naveden text  Društvo za razvoj Rače-Fram. Pred napisom  GREMO NAPREJ je stiliziran simbol “dva lista”, prvi v modri in drugi v olivni barvi.

 

4. člen

 

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Zastopa ga predsednik oz. predsednica (v nadaljevanju: predsednik), v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča podpredsednik oz. podpredsednica (v nadaljevanju podpredsednik) društva.

 

5. člen

 

Društvo deluje javno, za kar je odgovoren predsednik društva. Za stike z javnostjo ter dajanje informacije v zvezi z delom društva poleg predsednika dajejo še drugi člani društva, ki jih imenuje upravni odbor.

 

Javnost dela društva se zagotavlja:

– s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,

– preko društvenega elektronskega glasila na web strani društva http://race-fram-gremonaprej.si oz. drugega elektronskega obveščanje in

– preko javnih medijev.

 

 

      3.Namen, cilji in naloge

6. člen

 

Osnovni namen društva je širjenje in promocije pozitivnih vrednot na društvenem, lokalnem, nacionalnem in globalnem nivoju.

Na področju razvoja podeželja pa je namen društva, da s povezovanjem različnih socialnih in ekonomskih partnerjev na lokalni ravni pripravlja in izvaja lokalno razvojno strategijo za občino in naselja na območju občine Rače-Fram.

 

 

7. člen

 

Cilji društva so:

 

1. Splošni:

 

• povezovanje ljubiteljskih kulturnih ter športnih ustvarjalcev,
• izvajanje kulturnih, izobraževalnih, vzgojnih in športnih programov,
• zagotavljanje pogojev za izvajanje kulturnih in športnih programov,
• povezovanje v zveze društev in organizacij,
• umetniško ustvarjanje in poustvarjanje,
• spodbujanje podjetništva in podjetniške kulture,
• sodelovanje s fizičnimi in pravnimi subjekti doma in v tujini,
• organizacija predavanj, okroglih miz, razstav na temo kulture in izobraževanja.

 

1. Razvoj podeželja:

 

• organizirati različne aktivnosti ter izvajati ukrepe za izboljšanje kvalitete življenja na podeželju;
• usklajevati pripravo in izvajanje razvojnih projektov na podeželju;
• povezati nosilce posameznih aktivnosti na podeželju z namenom sodelovanja, izmenjave izkušenj in svetovanja;
• vzpodbujati člane k ustvarjalnemu, inovativnemu in kritičnemu odnosu do razvoja podeželja;
• osveščati prebivalce o pomenu podeželja za trajnostni razvoj;
• seznanjati prebivalce z dejavnostjo društva za razvoj;
• spremljati zakonodajo, ki vpliva na razvoj podeželja in opozarjati na pomanjkljivosti;
• spodbujati ukrepe, ki omogočajo ohranjaje poseljenosti podeželja in varujejo kulturno krajino;
• spodbujati usklajeno rabo in varovanje kulturne dediščine in naravnih vrednot;
• skrbeti za strokovno usposabljanje članov društva in prebivalcev na podeželju;
• spodbujati razvoj novih dejavnosti, ki bodo podeželskemu prebivalstvu zagotavljali dodatni dohodek in omogočili celostni razvoj podeželskega območja;
• nuditi pomoč članom in drugim prebivalcem podeželja pri pridobivanju finančnih sredstev za posamezne dejavnosti;
• organizirati in sodelovati na turističnih, etnoloških in drugih prireditvah;
• gojiti družabnost, kolegialnost in solidarnost med člani društva;
• razvoj tržnih produktov na kmetijah in na podeželju;
• spodbujati organizirane oblike trženja produktov kmetij in podeželja.

 

 

 

Dejavnosti društva so:

• organizacija različnih dogodkov, izobraževanj, prireditev, predavanj, okroglih miz, razstav
• umetniško ustvarjanje in poustvarjanje,
• izvajanje različnih projektov,
• podeljevanje priznanj članom društva za dosežke na področju kulture, izobraževanja in športa;
• obveščanje javnosti o svojem delovanju, z organiziranjem različnih delavnic in seminarjev, kulturnih ter športnih dogodkov,
• spremlja, usklajuje in nadzira izvajanje razvojnih projektov,
• društvo ali njegov pooblaščenec vlaga zahtevke za povračilo sredstev;

 

 

 

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost v skladu s 25. členom Zakona o društvih, ki pa mora biti povezana z namenom in cilji društva, ter v skladu z drugo veljavno zakonodajo:

• organiziranje umetniških, kulturnih in športnih prireditev;
• vstopnine na prirditvah;
• izdaja in prodaja publikacije društva v skladu z veljavno zakonodajo;
• izposojanje društvene opreme;
• zaračunavanje različnih kulturnih in izobraževalnih programov, ki jih organizira društvo
• svetovanje s področja dejavnosti društva.

 

 

Zaradi zgoraj omenjenih nalog lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo v skladu z veljavno zakonodajo ali se poveže z že obstoječimi iz področja dela, ki je povezano z dejavnostjo društva.

Morebitni presežek prihodkov nad odhodki iz pridobitnih dejavnosti društvo uporabi za uresničevanje svojega temeljnega namena in dejavnosti.

      4.Članstvo

      8.člen

 

Članstvo v društvu je prostovoljno in osebno.

Član društva lahko postane vsaka fizična in pravna oseba, ki sprejme statut društva in plača članarino ter je upravnemu odboru predložila pravilno izpolnjeno pristopno izjavo. Pravno osebo v društvu zastopa njen zakoniti zastopnik oz. druga pooblaščena oseba. Član društva lahko postane tudi tujec.

Nove člane potrjuje upravni odbor društva. Upravni odbor lahko odkloni članstvo osebam, katerih ravnanje ni v skladu s temeljnimi vrednotami, nameni in cilji društva.

Društvo evidentira vse člane v knjigi članstva, ki se vodi v elektronski obliki.

 

9. člen

Članstvo v društvu preneha:

• s prostovoljnim izstopom,
• s črtanjem,
• z izključitvijo na podlagi odločitve upravnega odbora,
• s smrtjo.

 

Če član prostovoljno izstopi iz društva, upravnemu odboru pošlje pisno in podpisano izjavo o izstopu.

Člana iz društva s sklepom črta iz članstva upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu.

O izključitvi člana iz društva zaradi kršitev članskih dolžnosti oz. eklatantnega delovanja v nasprotju z interesi društva, odloča častno razsodišče. O izključitvi izda odločbo.

Izključeni član se lahko pritoži na zbor članov, kot drugostopenjski organ, katerega odločitev je dokončna.

 

10. člen

 

Pravice in dolžnosti članov društva so:

• da spoštujejo statut društva,
• da uresničujejo sklepe organov društva,
• da sooblikujejo in uresničujejo program društva,
• da predlagajo in sprejemajo nagrade in priznanja kateregakoli organa društva,
• da s svojo dejavnostjo in vplivom širijo članstvo društva,
• da sodelujejo na prireditvah, srečanjih in drugih organiziranih dejavnostih društva,
• da skrbno ravnajo z opremo in prostori, v katerih deluje društvo ter povrnejo vso škodo, ki bi jo s svojim ravnanjem povzročili,
• da redno plačujejo članarino.

Vsak član ima pravico voliti in biti izvoljen v organe društva.

 

11. člen

 

Društvo ima tudi častne člane. Naziv častnega člana lahko pridobi član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva.. Naziv častnega člana lahko podeli društvo tudi nečlanu, ki ima velike zasluge na področju dejavnosti društva. Naziv častnega člana društva podeljuje zbor članov na predlog predsednika društva. Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana, ni član društva, nima pravice glasovanja pri sprejemanju odločitev društva.

 

12. člen

 

Društvo ima lahko tudi sponzorje in donatorje. Sponzorji in donatorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo.

 

 

1. Organi društva
2. člen

 

• zbor članov
• upravni odbor,
• nadzorni odbor,
• častno razsodišče,
• predsednik društva
• podpredsednik društva
• tajnik društva in
• blagajnik društva.

 

Najvišji organ društva je zbor članov društva, ki ga sestavljajo vsi člani društva.

 

Upravni odbor je ožji organ društva in sprejema odločitve za tekoče delovanje društva ter izvršuje sklepe zbora članov. Vse pomembne odločitve o delovanju društva sprejema zbor članov.

Po potrebi se za izvedbo posameznih projektov lahko upravni odbor na predlog člana društva ustanovi dodatne specializirane odbore oz. sekcije, katerih trajanje je omejeno s trajanjem posameznega projekta, za namene katerega so bili imenovani. Upravni odbor o njihovi ustanovitvi in prenehanju odloči s sklepom.

 

Nadzorni odbor preverja aktualno poslovanje društva ter sprejema sklepe in predloge za odpravo morebitnih nepravilnosti oz. za izboljšanje poslovanja društva.

 

Častno razsodišče odloča o disciplinskih in drugih kršitvah članov v skladu s Statutom ter Disciplinskim pravilnikom ter o drugih zadevah, ki v skladu s Statutom niso poverjene drugim organom društva.

 

Predsednik društva je zakoniti zastopnik društva.

 

 

1. Zbor članov
2. člen

 

Najvišji organ društva je zbor članov društva, ki ga sestavljajo vsi člani društva.

Pristojnosti zbora članov so:

 

• sprejema statut društva in druge potrebne akte ter spremembe in dopolnitve le-teh,
• voli in razrešuje organe društva,
• voli in razrešuje predsednika, člane upravnega odbora društva ter člane nadzornega odbora,
• sprejema temeljni program društva ter letno finančno poročilo in finančni načrt,
• odloča o prenehanju delovanja društva,
• dokončno odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega in nadzornega odbora,
• odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,
• podeljuje naziv častnega člana društva,
• odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani – v skladu z namenom in cilji društva,
• daje obvezno razlago statuta.

 

Posamezni predlogi za razpravo na zborih članov morajo biti v pisni oz. elektronski obliki poslani upravnemu odboru najmanj 5 dni pred sklicem zbora članov.

O delu zbora članov se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovitelja.

 

16. člen

 

Zbor članov društva je lahko reden ali izreden. Redni zbor članov sklicuje upravni odbor najmanj enkrat letno. Zbor članov voli svoje organe ter predsednika društva vsaka 4 leta.

Izredni zbor članov se skliče po sklepu upravnega odbora, na zahtevo predsednika društva, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo ene petine članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni zbor članov v roku 15 dni od svojega sklepa oz. od prejema zahteve za sklic. Će upravni odbor izrednega zbora ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredni zbor članov  sklepa o zadevi, za katero je bil sklican.

 

17. člen

 

O sklicu zbora članov in predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj 3 dni pred sklicem. Zbor članov je sklepčen, če je navzoča več kot polovica članov. Če zbor članov ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po poteku tega časa je zbor članov sklepčen, če je navzočih najmanj 10 članov.

Če zbor članov ne odloči drugače, se sprejmejo sklepi in opravijo volitve organov društva z javnim glasovanjem.

Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina prisotnih članov.

 

 

2. Upravni odbor
3. člen

 

Upravni odbor je izvršilni organ društva, ki opravlja in pripravlja organizacijska, strokovno-tehnična, materialno-finančna in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih, sprejetih na zboru članov. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov.

Upravni odbor šteje 9 članov. Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik, tajnik ter 6 izvoljenih članov

Člane upravnega odbora izvoli zbor članov društva za dobo štirih let.

Upravni odbor se sestaja po potrebi, vendar pa najmanj dvakrat letno.

Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov navzočih.

 

19. člen

 

Upravni odbor sklicuje in vodi predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik društva.

Druge naloge upravnega odbora:

 

• skrbi za uresničevanje dela društva,
• sklicuje zbor društva ter pripravi potrebno gradivo,
• vodi posle, ki zadevajo evidenco članov,
• upravlja s premičnim premoženjem društva,
• pripravlja predloge aktov društva pripravlja predlog finančnega plana in letnega poročila,
• ustanavlja in ukinja komisije, sekcije in druge organizacijske enote društva, določa naloge in število njihovih članov ter imenuje vodje le teh,
• odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami,
• uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz splošnih aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži zbor članov,
• odloča o spremembi naslova društva,

 

 

3.   Častno razsodišče
4. člen

Častno razsodišče opravlja naloge prvostopenjskega disciplinskega organa, ki odloča o disciplinskih in drugih kršitvah članov, prav tako odloča tudi o drugih spornih vprašanjih v društvu, za reševanje katerih po tem statutu ni pristojen kak drug organ stranke.

Častno razsodišče vodi disciplinski postopek, v katerem ugotavlja odgovornost članov za disciplinske in druge kršitve. Svoje odločitve častno razsodišče izda v obliki odločbe oz. sklepa.

 

Za vodenje disciplinskega postopka se smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.

Častno razsodišče odloča v senatu, ki ga poleg predsednika, ki ga člani častnega razsodišča izvolijo med seboj, sestavljata še dva člana. Izvoli jih zbor članov za dobo štirih let.

 

21. člen

 

Disciplinski postopek se sproži proti članu, ki s svojim obnašanjem škoduje ugledu društva, deluje proti namenu in pravilom, zapisanim v statutu ter Disciplinskem pravilniku ter proti sklepom organov društva.

Častno razsodišče lahko disciplinski postopek sproži na obrazložen predlog članov ali organov društva.

Po obravnavi častno razsodišče predlaga, da se postopek ustavi, izreče opomin ali člana izključi iz društva ter druge sankcije, ki jih določi Disciplinski pravilnik.

Na sklep je možna pritožba na občni zbor kot drugostopenjski organ; občni zbor odloča o pritožbi na svojem prvem naslednjem sklicu.

 

Sklepi častnega razsodišča so veljavni, če so prisotni vsi trije člani in če zanje glasujeta vsaj dva člana. Častno razsodišče je odgovorno zboru članov.

 

 

4. Predsednik
5. člen

 

Predsednik društva je zakoniti zastopnik društva. Predsednika društva voli zbor članov društva za obdobje štirih let in je lahko ponovno izvoljen. Predsednik društva predstavlja in zastopa društvo pred državnimi in drugimi organizacijami v državi in tujini. Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren zboru članov in upravnemu odboru.

Sklicuje seje upravnega odbora in zbora članov ter podpisuje vse akte društva. Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora. Predsednika izvoli zbor članov za obdobje 4 let.

 

 

5. Nadzorni odbor
6. člen

 

Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor tudi nad finančno materialnim poslovanjem društva. Nadzorni odbor enkrat letno poroča zboru članov, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo. Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli zbor članov. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani upravnega odbora kot tudi ne častnega razsodišča. Lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora ter postavljajo vprašanja, ne morejo pa odločati. Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino prisotnih.

 

Mandatna doba članov nadzornega odbora je 4 leta.

 

 

1. Disciplinske kršitve

 

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče, so naslednje:

• kršitve določb statuta,
• nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
• neizvrševanje sklepov organov društva,
• dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva oz so v nasprotju z njegovim poslanstvom,
• druge kršitve, ki jih v skladu s statutom določa Disciplinski pravilnik.

 

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z Disciplinskim pravilnikom izreče častno razsodišče:

• opomin,
• izključitev iz društva
• druge sankcije, ki jih določa Disciplinski pravilnik.

 

Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe na zbor članov kot drugostopenjski organ.

 

 

• Materialno-finančno poslovanje

24. člen

 

Premoženje društva predstavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in so vpisane v inventarno knjigo društva. S premičnim premoženjem upravlja upravni odbor društva, o nakupu ali odtujitvi nepremičnin pa odloča zbor članov društva.

25. člen

 

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme zbor članov društva. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo letno poročilo.

 

26. člen

 

Finančno in materialno poslovanje je javno. Finančno poslovanje društva se opravlja v skladu z računovodskimi predpisi, računovodskimi standardi ter v skladu z ostalo veljavno zakonodajo Republike Slovenije.

Finančno in materialno poslovanje se vodi v skladu s Pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov v finančnem materialnem poslovanju društva

Finančno poslovanje društva vodi blagajnik. Blagajnik sproti poroča predsedniku in upravnemu odboru društva o stanju vseh denarnih sredstev in drugih finančnih aktivnostih.

 

27. člen

 

Blagajnik društva

 

Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način in obliko vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Blagajnika imenuje zbor članov za dobo štirih let.

Naloge blagajnika društva so:

• vodi blagajniško poslovanje društva;
• ažurno vodi blagajniško knjigo, skrbi da so vsi vpisi v blagajniško knjigo zavedeni na podlagi verodostojnih listin;
• skrbi, da se celotno materialno in finančno poslovanje vodi v skladu z določbami slovenskih računovodskih standardov;
• skrbi za pravočasno in točno izdelavo zaključnega računa.

 

Delo blagajnika je javno.

 

Vsak član ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.

 

Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko po pogodbi zaposli društvo finančnega strokovnjaka ali najame računovodski servis v skladu z veljavno zakonodajo s področja civilnega in delovnega prava.

 

 

28. člen

 

Finančne listine podpisujeta blagajnik in predsednik oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik društva.

 

 

29. člen

Dohodki društva so:

• članarina,
• sredstva, pridobljena z organizacijo prireditev, vzgojnih in izobraževalnih projektov,
• sredstva, pridobljena s kandidiranjem na javnih natečajih in razpisih,
• sredstva, pridobljena od državnih organov, lokalnih skupnosti ter javnih in zasebnih skladov,
• darila, volila in prispevki posameznikov, organizacij, donatorjev in sponzorjev,
• dohodki iz prireditvenih dejavnosti in
• drugi prihodki iz pridobitne dejavnosti v skladu s 25. členom Zakona o društvih.

 

 

30. člen

 

S posameznimi sponzorji oz. drugimi subjekti finančnih virov lahko upravni odbor oz. v njegovem imenu predsednik društva sklene posebno pogodbo o medsebojnih obveznostih.

 

 

31. člen

 

Tajnik društva

 

Za opravljanje administrativno-tehničnih in strokovnih opravil ter koordinacijo med organi društva skrbi tajnik društva, ki ga imenuje zbor članov za dobo štirih let. Tajnik organizira delovanje društva ter skrbi za koordinacijo aktivnosti med organi in dejavnostmi društva.

 

 

 

 

• Prenehanje društva

32. člen

 

Društvo preneha s svojim delovanjem po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu; in tudi s sprejetjem sklepa o prenehanju, ki ga sprejme zbor članov društva. Sklep je sprejet po sklepu zbora članov, ko za sklep glasuje kvalificirana absolutna večina vseh članov. V sklepu mora določiti drugo sorodno društvo, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje.

 

 

1. Prehodne in končne določbe
2. člen

 

V skladu s statutom ima društvo še naslednje pravne a0kte, ki morajo biti sprejeti v roku 6 mesecev od ustanovitve društva:

 

• Disciplinski pravilnik
• Pravilnik o materialno-finančnem poslovanju

 

 

34. člen

 

Ta statut začne veljati dne 22 .12.2010, z dnem sprejetja na ustanovnem zboru društva. Uporabljati se začne z dnem prejema odločbe, da je statut v skladu z Zakonom o društvih in kot takšen vpisan v register društev.

 

 

 

Fram,  22.12.2010                                                                                           Predsednik društva: